Slama

Slama se v gradnji uporablja kot dodatek (mikroarmatura) ilovnatim ometom in kot toplotna izolacija. Slamnate bale so odličen izolator s toplotno prevodnostjo λ=0,070 W/mK (običajno obrnjene bale) in λ=0,045 W/mK (bale obrnjene na bok). 40 cm debela stena iz slamnatih bal obrnjenih na bok in ometana z ilovico izolira tako dobro kot 60 cm debela stena sestavljena iz 30 cm opeke in 25 cm steklene volne ometana z apneno malto (na vsaki strani 2,5cm).

Razlika v toplotni prehodnosti glede na orientacijo slamnate bale v steni se je pokazala pri rezultatih testov toplotne prevodnosti. Izhaja iz različno oblikovanih in različno propustnih zračnih prostorčkov znotraj posamezne slamnate bale. Toplotna prehodnost 40 cm debele stene iz slamnatih bal (obrnjene na bok) ometane z ilovico je  U=0,13 W/m2K, kar ustreza standardu pasivne gradnje. Če želimo isto izolativnost doseči z opečnim votlakom, bo naša stena debela približno 60 cm.

Masa slamnatih bal je v primerjavi z drugimi toplotnimi izolacijami relativno velika. Posledica je velika toplotna kapaciteta slamnatih bal, ki je 200 kJ/m3K. Celulozna vlakna imajo približno pol manjšo toplotno kapaciteto, mineralna volna (steklena ali kamena) ima toplotno kapaciteto dobrih 20 kJ/m3K, torej kar 10-krat manjšo kot slamnate bale. Stena iz slamnatih bal torej pri ohlajanju odda v prostor 10-krat več toplote kot enako debela stena iz steklene volne. Visoka toplotna kapaciteta v praksi pomeni bolj konstantno temperaturo v prostoru.

Koeficient difuzijskega upora (μ) nam pove, kolikokrat bolj kot zrak je material odporen proti prehodu vodne pare. μ slamnatih bal je 2, μ ilovnatega ometa se giba med 6 in 10, apnenega ometa pa med 8 in 12. S pravilnim razmerjem ilovice in peska dosežemo, da je zunanji omet stene bolj paropropusten kot notranji omet. To je eden od ukrepov, s katerimi preprečimo pojav zidne plesni v naših hišah.

Kontakt

  040 425 202
luka.lampret@golibar.com

Lokacija

Gatina 23 a
1290 Grosuplje

 

Povežite se